Ta z drevesa hruške stresa. Ta jih meče v prazne vreče. Ta na rame vrečo vzame. Ta jo skozi vrata vozi. Ta pa gleda in pojeda …
… se je slišalo z našega igrišča, ko smo se vzgojitelji, otroci in starši zbrali na torkovo popoldne ob prijetnem druženju.
Bibarije in prstne igre so gibalne igre, ki se izvajajo ob pesmih nagajivkah, ob izštevankah in ritmičnih besedilih. Zato so primerna oblika komuniciranja med otrokom in odraslim v prvih letih otrokovega življenja. Vsebinsko so kratke, nezahtevne, smešne in zaradi tega izredno privlačne. Včasih jih dopolnjuje melodija, ki je povezana z igro dotikanja ter gibanja odraslega in otroka. Ugodno vplivajo na otrokov razvoj, saj v njegovo življenje vnašajo toplino, sproščenost, srečo, veselje in radost.
Kmetica je prišla na igrišče in iskala pastirice in pastirce. Ob glasbeni spremljavi Enci benci na kamenci (Katalena), so prihiteli na igrišče in zganjali vragolije. Skupaj smo zapeli požuganko in se spraševali, kje so izgubljene ovce, nato pa predstavili prstno igro – najprej smo jo ponazorili s prsti, nato še gibalno. S tem smo želeli prikazati, kako so se igrali nekoč.
Skupaj smo se igrali: polnjenje vreč in košar s kostanji in prenašanje le-teh; ciljanje strašila s storži; prevažanje buč s samokolnicami; prevažanje otrok v samokolnicah; premagovanje poligona (senene kopice) in se ob koncu okrepčali z jesensko mal’co.
Ljudsko izročilo je del naše dediščine, ki jo želimo ohranjati in prenašati na prihodnje rodove.
Pri prenašanju in ohranjanju ljudskega izročila ima poleg družine veliko vlogo tudi vrtec, ki z načrtovanimi dejavnostmi seznanja otroke in ohranja veselje. Tako želimo otrokom privzgojiti pozitiven odnos do naše zgodovine, tradicije in kulturne dediščine.
Zapisala: Barbara Završnik, dipl. vzg.
